Majo Haderlap, ki jo gostimo ob izidu nove knjige, je Angel pozabe postavil v središče javne pozornosti. To ji po eni strani podeljuje pravico in nalogo javne presoje in avtoritete, obenem pa ranljivo izpostavi njeno osnovno, pisateljsko delo. Sodobna javnost si jemlje pravico do polaščanja, pisateljica pa sama zariše mejo in z vsakim nagovorom sama izbere doseg in smer.
Zbirka javnih nastopov in nagovorov ni ravno običajen knjižni pojav, esejistična zbirka Šola meje (Goga, 2026) pa priča, da je lahko vsebinsko smotrn in bralsko privlačen.
Z avtorico se ob izidu nove knjige pogovarja urednica Petra Vidali.
V sodelovanju z Založbo Goga.
Maja Haderlap – rojena leta 1961 v Železni Kapli, doktorica gledaliških ved, dramaturginja, predavateljica in svobodna književnica – je z zbirko Žalik pesmi (1983) v svet literature stopila kot pesnica v slovenskem jeziku. Zadnja pesniška zbirka, langer transit (slovenski prevod dolgo prehajanje, 2016), priča, da je avtorica morala preiti dolgo pot, premagati predsodke in anateme ter predvsem umestiti lastni habitus. Na tej poti je nastal tudi Engel des Vergessens (Angel pozabe, prva izdaja slovenskega prevoda 2012). Za roman je avtorica prejela vrsto pomembnih nagrad: nagrado Ingeborg Bachmann, nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo, književno nagrado rauris, nagrado prix du premier roman étranger v Franciji, nagrado Maxa Frischa in nagrado Christine Lavant. Edinstveni spoj intimne, družinske in skupnostne zgodbe je v nemščini izšel v več kot 100.000 izvodih. Pri Založbi Goga se Maja Haderlap podpisuje še pod dve knjigi, roman Nachtfrauen (prevod Ženske v temi, 2025) in esejistično zbirko, ki bo izšla pred nemškim izvirnikom, Šola meje (2026).